Eden den
Ke gi barame ubavite zborovi
Koi ne ke mozeme da gi izgovorime
Eden den
Samo ke gi prelistuvame vo dushata
I nema da mozeme da se setime na niv...
Ke se mislime..cudime..
Shto znacea..shto nosea..shto predizvikuvaa...
Eden den samo sekavanjata ke gi broime...
Bolkite...radostite...
Otsukuvanjata na srceto...
Teshkite vozdishki za izgubenoto...
I neshto...kako tezok kamen
Na srce ke legne...
I mrazot dushata ke ja stegne...
Eden den...
Ah...toj den...
Vo umot mi se vovlece...
I stravot od dalecinite...
Nepoznatoto i nepoznavanjeto...
Ah...za toj den ne ziveam...ne...
Toj den se ke zaboravam...
Dusho moja